NISMO PRIŠLI TAK’ DALEČ, DA BI PRIŠLI SAMO TAK’ DALEČ

Prestopi so festival. Festival je križišče, gostišče, čas srečanj, izmenjav, stikov. Dajmo se družiti! Prestopi bodo. Od 29. maja naprej: presenečenja v mestnem vsakdanu, težko pričakovane uprizoritve v temačnosti zaprtega prostora in pod milim nebom, druženja v mestu, pogovori, razmisleki s kozarci v rokah, poezija, ples, lutke, gola in oblečena telesa, nove stenske poslikave … Aplavz in na zdravje!

Za naše delo in naša življenja je nujno, da stvari načrtujemo. Trenutna oblast deluje proti vsakršnemu načrtovanju. In ne priznavamo floskule, da je pač situacija takšna. Ni! Vedno je nekaj, vedno je neko sranje. Ja, korona je precej specifično sranje, samo ni čudežno izbrisala vsega drugega. Obstoj in zgodovina Momenta, Intimnega odra, Prestopov in vsega, kar počnemo, že od začetka sloni na vnemi in naivni veri, da je mogoče prav vse. Mi verjamemo v boljši svet in verjamemo, da se je zanj vredno boriti. Mi ne ponujamo odgovorov, mi predlagamo dogovor. In ko bomo enkrat blizu dogovorom, verjamemo, da bomo bližje tudi odgovorom.

Dajmo vsak dan drug drugega vedno znova spodbujati k temu, da postanemo boljša različica samih sebe. Pogovarjajmo se, smejmo se, pojmo, kričimo, božajmo, skačimo, plešimo, lajajmo v luno. Mi radi spoznavamo nove ljudi. Radi celo noč razpravljamo o predstavi, ki smo jo pravkar videli. Zares, direkt, brez zaslona. Radi delamo tak festival in mislimo nate. Na nas. Dajmo to početi skupaj. Pogrešamo vas.

Upamo navkljub, vztrajamo z vnemo Don Kihota. To je naša realnost. Tega nam nihče in nič ne more vzeti. Tega nam nihče ne bo vzel.