Pozdrav
7. Mednarodni festival uprizoritvenih umetnosti Prestopi nima rdeče niti, nima kuratorskega podpisa in nima enotne teme. Ni žanrsko opredeljen, nima tekmovalnega programa in nima spremljevalnega programa.
Festivalski program je sestavljen iz predstav, ki smo jih izbrali po precej preprostem ključu:
kriterij je kvaliteta. Ne bi vam predstavljali predstav, za katere ne bi mislili, da so vredne vašega časa. Če pa se vam bo zdelo, da smo se zmotili, nam pa to kar povejte.
Festival bo potekal od 16. do 23. maja, torej osem dni. Predstave ne bodo na sporedu vsak dan, kak dan pa bosta dve. Vabimo vas, da si rezervirate večere v tem tednu – prepričani smo, da vam ne bo žal.
La Lettera (Pismo) je recimo legendarna klovnovska predstava, Oratoria je pa majhna neodvisna bolgarska produkcija. Cure (Punce) so reško spogledovanje z angažiranim gledališčem, Maze (Labirint) je rimsko senčno življenjsko popotovanje. Slovenska transverzala ljubi Slovenijo, Heroj 4.0 – Business as Usual sesa kri gledališču. What to do in a Puppet Emergency (Osnove oživljanja lutke) je predavanje, ki je predstava. Umetnost je omara nam na široko odpira vrata poezije in Harms je kriv! ne diha s pljuči, ampak z mehom in to ne enim.
Predstave so fascinantne, srčne, politične, smešne, duhovite, zabavne, pronicljive, kritične … Niso pa žugajoče ali moralizirajoče. Glumljenje politične angažiranosti v gledališču nam gre strašno na živce.
Da pa ne bi bilo nesporazumov, želimo nekaj stvari razjasniti: Zavračamo legitimnost kakršnegakoli režima, ki načrtno pobija otroke. Zavračamo kakršnokoli nasilje, ki je uperjeno proti ali osnovano na spolu, veroizpovedi, prepričanju ali narodnosti. Zavračamo vojno kot sredstvo za doseganje kakršnihkoli ciljev.
Globalno segrevanje, turistifikacija, špekulativni nepremičninski trg, psihopatski individualizem, oglasi v javnem prostoru, poveličevanje individualne identitete nad kolektivno, gentrifikacija, homofobija … so vsi simptomi iste bolezni. Ampak zdravila vam ne more nihče predpisati. In tudi ga ne morete uporabiti samo zase. Redna telovadba nas ne bo sama po sebi rešila zgoraj naštetih težav, ohranja pa nas zdrave. Mogoče je gledališče telovadba za dušo. Ne bo nas rešilo kardiovaskularnih težav, bomo pa mogoče zaradi teatra na svet gledali z malo bolj odprtim srcem.